Zgodovina

Društvo slepih in slabovidnih stoji ob strani slepim in slabovidnim iz našega območja že od leta 1948.

Slepi in slabovidni so se šele zadnja desetletja pričeli množično včlanjevati v društvo. Med časom Avstroogrske je bila večina tistih, ki so se šolali v avstrijskih zavodih za slepe, sicer včlanjenih v Podporno društvo slepih Avstrije, ki je usposobljenim slepim pomagalo do zaposlitve, socialno šibkim pa z denarnimi prispevki, a to je bil le majhen del slepih Slovenije.

Ko je 1918 Avstroogrska razpadla, so še ti ostali brez organizacije. Zavedali so se njihovega pomena in organiziranja, zato so si prizadevali za nastanek slovenske organizacije slepih.

Oktobra 1920 leta so ustanovili Podporno društvo slepih Slovenije. Glavna naloga je bila zbiranje denarja za pomoč revnim slepim.

Leta 1929 so začeli razmišljati o možnosti zaposlitve slepih in priučitve v klasičnih obrteh v lastnih delavnicah.

Leta 1919 ustanovljen kuratorij, se je preimenoval v Dom slepih. Njegova glavna naloga je bila priskrbeti dom za odrasle slepe.

Leta 1935 je Dom slepih kupil Strahlovo graščino v Škofji Loki, v kateri so naslednje leto odprli prvi dom za odrasle slepe v Sloveniji.

Leta 1939 se je Podporno društvo slepih Slovenije preimenovalo v Društvo slepih, v njegovem okviru je delovala tudi Braillova knjižnica. V društvo so se vključevali slepi iz cele Slovenije, žal pa se ne ve, koliko slepih se je vključilo v to organizacijo iz našega območja.

Društvo je delovalo tudi med drugo svetovno vojno in položaj slepih med obema vojnama se je sicer malce izboljšal, a ne toliko, da bi slepi imeli zagotovljeno socialno varnost. Niso bili deležni zdravstvenega varstva, socialne pomoči pa so bile zelo nizke. Slepi so prebivali v Domu slepih v Škofji Loki, pri svojcih ali pri rejniških družinah.

Leta 1945 sta bili obe društvi razpuščeni.

Leta 1946 je bila v Ljubljani ustanovljena skupščina združenja slepih Jugoslavije za Slovenijo. Glavna naloga novoustanovljenega društva je bila zbrati in včlaniti slepe v združenja ter jim nato pomagati na gospodarskem, socialnem, kulturnem in prosvetnem področju.

Najprej pa je bilo seveda treba vedeti, koliko slepih sploh je in kje živijo. Republiška organizacija je zato krajevnim ljudskim odborom poslala anketni list za popis slepih občanov. Od slepih sta bila iz našega območja za to zadolžena Jože Skledar in Anton Mori.

V začetku leta 1948 so se dogovorili, da naj bi tam, kjer živi v enem okraju več kot dvajset slepih, nastali okrajni odbori organizacije. Tako se je začela zgodovina našega društva.

Prvi podružnični odbor združenja slepih je nastal 4. aprila 1948. leta v Ljutomeru, avgusta istega leta smo dobili odbor tudi v Mariboru in jeseni še na Ravnah na Koroškem.

Naslovi organizacij na terenu so se od leta 1948 do danes večkrat spremenili, saj so se prilagajali zakonskim predpisom, spreminjanju lokalne in teritorialne lokalne samouprave ter sestavi članstva v društvu. Društvo danes deluje na območju koroške in podravske regije. Število članov stalno narašča.

Ustanovnega občnega zbora Podružničnega odbora združenja slepih v Mariboru, ki je bil v restavraciji Rotovž v Mariboru, se je udeležilo 32 članov. Že naslednje leto je imelo mariborsko društvo 74 članov, 1951. leta 83 članov, 1952. leta pa 86 članov. Sedež mariborskega odbora je bil najprej v prostorih socialnega skrbstva v Sodni ulici, od leta 1951 do leta 1956 v prostorih trgovine slepih na Gosposki 24 v Mariboru.

18. septembra 1954 se je Podružnični odbor združenja slepih preimenoval v Okrajni odbor združenja slepih Slovenije v Mariboru. Deloval je na območju Maribor – mesto in Maribor – okolica, sedež pa je imel v Tyrševi ulici 4, vanj pa je bilo vključenih že 131 oseb.

Po ustanovitvi novih okrajev 1955. leta se je organizacija slepih spet preimenovala. Novi naziv je bil Zveza slepih Slovenije – odbor osnovne organizacije Maribor. Pridružilo se mu je še društvo iz Ptuja, ki je delovalo na območju občin Ptuj in Ormož.

1965. leta je prišlo do ponovne reorganizacije: iz mariborskega društva se je izločilo ptujsko društvo. Mariborska organizacija je imela tisto leto 250 članov, od takrat dalje pa deluje na območju občin Maribor, Dravograd, Lenart, Pesnica, Radlje, Ravne, Ruše, Slovenska Bistrica in Slovenj Gradec.

Leta 1968 se je sedež društva preselil iz Tyrševe ulice v Gospejno 11, kjer društvo deluje še danes.

1976. leta se je društvo, v katerega je bilo vključenih preko 300 slepih, preimenovalo v Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Maribor. Dve leti kasneje so na občnem zboru sprejeli spremembo pravil društva in med člane pričeli vključevati tudi slabovidne osebe. 1979. leta je bilo v društvo včlanjenih že 390 članov, 1981. leta je imelo društvo 450 članov, 1983. leta 500 članov, 1992. leta pa že preko 600 članov.

Danes je v Medobčinsko društvo slepih vključenih 804 oseb od tega 548 slepih in 247 slabovidnih.